Omemba: Veronika Šoster

»Želim si eksplodirati / kot strok ognjenega drevesa / prepustiti svoja semena vetru.«

»In v trenutku, ko so me hoteli zatreti, je prav erotika zame postala prvi korak ne le v smeri slavljenja lastne ženskosti, temveč tudi v smeri bojevite politične zaobljube spreminjanja okostenelega družbenega sistema.«

»Kako bi bilo, se sprašujem, / če se ne bi nenehno počutile, / kot da moramo biti na več koncih hkrati?«

»Ko vstopamo v literarna svetovja, nas pričakajo vedno drugačni in specifično strukturirani prostori s svojstvenim nagovorom, ki se v bralcu razpira v soustvarjeno sfero, tej pa bralec dodaja še svoj osebni kolorit in zapolnjuje njena prazna mesta.«

»Prostori, v katerih literatura nastaja in ki jih sooblikuje, zaznamuje, pa imajo gotovo tudi margino in center.«

»Na relaciji med tem dvojim bomo razpravljali o pomenu književnosti, ki vznikajo na robovih književnih središč in dominantnega diskurza.«

»(…) in kot svetlobni prti, ki skrijejo obrazne maske … Kot majhni krti iztelesne plazme se skrijejoneznansko majhni škrati v krvi, kot pivnik v laskein kot tipalke v žrdi … Kot mokra ptica v dlani, stopljena klica v izpraniraztopini, v nebesni kani … Kamso izginile listnate role? V sladke, presladke šamrole? So se razblinile v znitkane pole? V kepi iz ust in žrela? V pust občutekpo piku kraljevskega žela? V tekoči, lepljivi vodik, v plinaste cisterne?«

»Si kdaj pomislil na vzhajajočo / luno, ki v ožarčenem sfumatu skriva / plašč grenkobe, ki se zajeda v tvoje čelo in ramena, / brez polti in črnih turov?«

»Kot nebo brez konca.«

»Nisem si želel, da bi Karlov konec postal obsedenost mojega življenja in me s tem prisilil v životarjenje.«

»Pretresen sem spoznal, da je še huje: s premlevanjem Karlovega konca je njegova smrt postajala prisotna, na ta način sem jo v sedanjosti oživljal, česar nikoli nisem hotel.«

»Začutil sem neke vrste omotico, vrtoglavost zanke, v katero je ujeto človekovo zavedanje: s spominjanjem samo ojačamo moč sedanjosti.«

»Vse, kar je minulo, postane megafon zdajšnjosti – vrtinči se v neskončnem nizu ponovitev in odmevov.«

»Oj, Triglav, moj dom.«

»Seveda poskuša Golob ustvariti pristno občutje.«

»Tina se na odkritje odzove precej naivno.«

»Namesto da bi avtor temo obravnaval kot še kako resnično grožnjo, priložnost zamudi.«

»Bojijo se, da bo Taras z njim obračunal.«

»V literaturi ni tako pomembno, ali se je nekaj res zgodilo, je pa nujno, da vsebuje element verjetnosti.«

»Kot zombiji, ki se ne dajo več ustaviti.«

»Literatura živi in bo vedno živela zunaj vseh okvirov, tudi avtorskih.«

»Najbolje bi se razumela s Florio, drugače pa sem največ sebe vpisala v njo in v Edgarja. Rekla bi, da sta onadva dve moji plati. Recimo, da je Floria tista boljša, Edgar pa slabša.«

»To je pesem, ki žari temno in zagonetno, a tudi trajno in nepopustljivo; bralca mami, da se vedno znova vrača v njen žareči ris in uročen prisostvuje prvobitni moči pesniške besede.«

»Glavni kriteriji, ki so me vodili pri izbiri, so inovativnost, avtorska vizija ter nedobesednost, potem me je zanimala tehnična izvedba, nisem ocenjevala poezije same, ampak me je zanimalo, na kak način je besedilo v interakciji z videom in obratno, predvsem sem torej vrednotila filmski, in ne pesniški jezik.«

»Videopesem odlikuje impresionistična vizualna naracija, ki hitro krene od naslova samega.«

»Biti pisateljica je dovolj, preveč in premalo.«

»Komaj smo ločili avtorja od govorca, že v literaturi ponovno iščemo avtorja...«

»Kajti vse je fikcija in fikcija je vse.«

»Dokler pripovedujemo zgodbe, obstajamo, pa čeprav zgolj v zgodbah.«

»Ta poezija nedvomno sodi v žanr nizkohermetične poezije z visokimi udarci.«